- Usklajenost
Notranja Poravnava, Namen in odnos do Polja Beseda usklajenost v slovenskem jeziku na prvi pogled deluje preprosto in samoumevno. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot lastnost ali stanje, v katerem so deli med seboj v urejenem, skladnem razmerju — bodisi da gre za ponudbo in povpraševanje, programe, telesne oblike ali igralske vloge. Usklajenost pomeni,…
- 1. Poglavje: Mentalni Prostor – Kaj to je?
Onesnažen in zanemarjen prostor Vsi zaznavamo fizični svet. Vajeni smo zaznav dotika, vonja, okusa, videti in slišati – ampak občutenje mentalnega prostora je – in je bilo – popolnoma zanemarjano. Ali pa, bolje rečeno – to občutenje je bilo zavito v vozel in odtujeno od posameznika skozi vplive posrednikov (sistemov prepričanj z njihovimi razlagalci). Na…
- 2. Poglavje: Pozabljeno Kraljestvo Moči, Spomina in Manipulacije
Naravna Logika Najbolj osupljivo dejstvo pri vsem tem je, da je mentalno okolje dejansko tisto najbolj resnično – najbolj temeljno. Je okolje, kjer se vse najprej pojavi, prostor izvora vsega, in prostor vednosti – vedenja. In v njem je logika – logika, ki velja v vsakih danih okoliščinah, saj je vezana na zakone, ki se…
- 3. Poglavje: Arhitektura Pozornosti
Pozornost – V Napetosti, Na Konici Igle O pozornosti neposredno še nismo govorili – in vendar se vse, kar raziskujemo, začne prav tukaj. Že sama angleška beseda ”attention”(pozornost) razkrije dve resnici: 1. “At-tension” – V Napetosti Pozornost je usmerjena napetost. Je trenutek, ko se naše notranje polje zgosti okoli ene točke, jo osredotoči, se z…
- 4. Poglavje: Ponavljanje in Avtomatizem
Preden raziščemo navade, rutine, avtopilota in ritual, moramo razumeti eno preprosto resnico: ponavljanje je udejanjena pozornost. Vse, kar v našem življenju postane avtomatično, se je začelo kot trenutek osredotočenosti — usmerjeno dejanje, naučena gesta, izbira, ki se je ponovila dovoljkrat, da se ne zdi več kot izbira. Veliko večji vpliv imamo na svojo notranjo arhitekturo,…
- 5. Poglavje: Tihi Vzgib, Ki Premika Življenje
Narava Radovednosti Radovednost je ena najtišjih sil v človeškem življenju in ena najstarejših sil kozmosa.Vsakdo jo čuti — vleko proti neznanemu, iskro, ki prižge pozornost, mehki “kaj je to?”, ki nas premakne, še preden utegnemo pomisliti. Tudi vsakdanji jezik radovednost prepoznava kot nekaj temeljnega. Psihologija jo opisuje kot živahno razmišljanje in raziskovanje. Nevro-znanost jo povezuje…
- 6. Poglavje: Zadovoljstvo – Obuditev Izgubljene Besede
“Zadovoljstvo” je ena najbolj zvodenelih besed v sodobnem jeziku.Raztegnjena, preoblikovana in razpršena je bila čez toliko različnih področij, da komaj še označuje eno samo človeško izkušnjo. Že kratek pogled na načine njene običajne rabe pokaže, kako razdrobljen je postal njen pomen. Kar je nekoč pomenilo globoko notranjo izpolnitev, je danes raztegnjeno preko kontekstov kot tanek…
- 7. Poglavje: Hlepenje — Prvi vlek navzven
Hlepenje je eno najbolj poznanih duševnih stanj.Imenujemo ga tudi hrepenenje, hotenje, koprnenje, želja — muka zaradi nečesa, česar še ni tukaj. Če nam prepričanje pove, kakšen svet je, nam hlepenje pove, kakšen želimo, da bi svet bil. Hlepenje je usmerjeno. Nagiba se. Izteza se iz središča izkušnje navzven proti zaznani točki izpolnitve. Včasih hlepenje vodi…
- 8. Poglavje: PRIČAKOVANJE — Tihi scenarij, ki prepisuje resničnost
Zlom Prisotnosti v Civilizaciji, Zgrajeni na “bi moralo biti” Po splošni opredelitvi je pričakovanje:“prepričanje, da se bo nekaj zgodilo, ali da je verjetno, da se to zgodi; prepričanje, da bi nekdo moral oz. bo nekaj dosegel.” — Wikipedija Ta opredelitev se zdi nevtralna, celo neškodljiva. Zdi se kot enostavna kognitivna napoved, kot prepričanje o prihodnosti,…
- 9. Poglavje: Namen – Usmerjevalec Pozornosti
Kako Notranji Vektor Oblikuje Zaznavo, Spomin in Resničnost V pokrajini našega mentalnega prostora – posamezn(ikov)ega in skupnega (kolektivnega) – je pozornost kot svetilka.Osvetljuje tja, kamor se nagnemo. Kot vsaka luč, lahko sveti mehko v enem kotu, lahko pomede čez obzorje, ali pa nemirno utripa preko različnih oblik. Zaznava je način, kako ta svetloba pade –…
- 10. Poglavje: Velika Opredelitvena Zmota
Izobraževanje: Zgodnja Odtujitev od Polja Mentalni prostor otroka je oblikovan, presejan, prefiltriran, opremljen in naorožen še preden otrok sploh ve, da ga ima. V prejšnjih delih te serije smo pisali o treh temeljih mentalnega prostora:raziskali smo, kaj mentalni prostor je, kako se njegova arhitektura poraja skozi pozornost, in kako ponavljanje ter avtomatizem gradita notranje zanke….
- 11. Poglavje: Pregledovanje Uma — Izobraževanje kot Selektivna Mreža
Način, Kako Izobraževalni Sistem Razvršča, Označuje in Novači Otroke Preden lahko mimični sistem prevzame nadzor nad umom, mora najprej zožiti njegovo radovednost. Potem, ko opredelitve razdelijo resničnost na “živo” in “neživo”, se vklopi drugi mehanizem: selekcija. Sistem otrok ne razvršča po njihovem geniju, temveč po uporabnosti — ne po usklajenosti, temveč po poslušnosti. Tu Polje…
- 12. Poglavje: Avtoriteta – Papirnati Zmaj, Ki Se Pretvarja, Da Je Pravi Vihar
Od Pravne Moči do Notranje Kletke V vsakdanjem družbenem jeziku se avtoriteta nanaša na pravno ali družbeno priznano moč, ki jo ima posameznik ali skupina nad drugimi: moč da daje ukaze, sprejema odločitve, vzpostavlja norme in pričakuje poslušnost. Pogosto je ta legitimnost zasidrana v priznani strokovnosti, institucionalni vlogi, tradiciji ali pravno-razumski strukturi — ne v…
- 13. Poglavje: Mentalni prostor – Kolektiv Nikoli Ne
Obstajanje je Pesem o Nikoli Ne Vse, kar obstaja, je.In vse, kar je, ima svoje mesto v Obstajanju. Karkoli obstaja, obstaja ob vseh “časih” — oziroma: vedno. Ne more “ne biti”. In vse, kar v Obstajanju je, je povezano — neizogibno, istočasno. Obstajanje nikoli ne “ni”. Na ta način skupaj pojemo — ljudje, živali, rastline,…